skavti Ilirska Bistrica 1

U soboto (3. marca 2012) »točnu« ob 9 uri smo se srečali »vsi« iz stega Ilirska Bistrica 1. In kam smo šli?? V Novokračine. Zakaj?? Da bi se lepo imeli. No pa da napišemo, kaj vse se je dogajalo. Najprej smo čakali tiste, ki so malo zamudili. Potem nam je Mate povedal, kaj vse nas čaka. In sledil je križev pot na sv. Katarino, na kateri nas je spremljaj Martin. Celi omagani smo kumej pršli na 691 m višine, zato smo se malo okrepili sz piškotki, čokolado in čajem (vso to hrano in pijačo, pa je skrbnu do vrha prnesu Matija). Puni na novo pridobljen energije smo kumej čakali na nalogo, ki sta nam jo dala Mate in Matija. Naloga je bla zelu težka (še posebej za Martina), zato ker smo mogli »okuli sebe« pojskat punu stvari in sicer, nekej rjavega, nekej zeljenga, nekej živalskega, nekej hitrega in še dosti tga nekej. Ku smo use tu najdli (mislm nismo usi usega najdli), sta Matija in Mate tu pregledala in sploh nista bla popustljiva. Ma dobru…:) In še nismo končali srečanja, zato, ki smo šli še malo tekmovat. Razdelili smo se v dve ekipe in se igrali malu prirejenga roverčka, ker je bla namesto roverčka majhna žogica. Vsi smo bli zelu požrtvovalni in tekmovalni in smo padali po tleh in skakali in kričalii in se smejali… Taku, da nam je blo na koncu čisto vseeno kdu je zmagou. Ko smo se končali igrat je biu cajt, da še malu kej pojemo in popijemo in se odpravimo domou… In smo šli, seveda ne brez naloge. Matija in Mate sta nam že ko smo hodili na ta velik hrib po poti naštimala na pol prelomljene palčke. Eno polovičke sta dala ob poti, druge polovičke pa klanovcem in izvidnikom. In smo mogli tu use najt. Ni blu lhku, zatu so nam ostali malo pomagali, da smo vse najdli. No in tako se je izteklo dopoldne sončne in tople sobote.

P.S: Srčno upam, da je bla mama od Grahorja vesela, ki je prnjsu tulku drv.